Эрзянь Мастор

Википедиясто материал - аорев содамкундосто
Перейти к навигации Перейти к поиску

Ěrzäń Mastorěrzä raśkent́ istorijań jožoělezě, kona takoli uĺneś ve mastoroks, kona kompaktnojstě acavkšnoś Rav, Oka, Mokša dy Sura lejtneń čireva. Teči te Alceodošoń (Nižńoeń) buent́ čipelejonoś dy Mordovija respublikant́ čilisemajonoś, dy tede baška šabra regiontněń apokšket́ territorijatne. Tesě jutaś ěrzäń ětnogenezěś, mezde jovtnit́ umoń ošürtněń lemtne dy kalmazěrtne.

Istorijaś jovtni kunškapingeń ěrzäń kirdimadont́. Kemgolmovo pingent́ ušodoma škastont́, Ěrzä Mastoroń prävtoks uĺneś kočkaź Inäzor Purgaz. Čivalgoma jonoń šabratne, lectnit́ sondenzě koda «Purgazoń volost́». Purgaz kemestě vanstaś ěś mastoront́ šabrań knäzeń ěkspansijadont́, konań kunškavieś purnavś Alceodošsont́ (Nižnij Novgorod ošsont́). Sede tov Inäzoroś teevś Ordań karšo molicä ajgemant́ prävtoks. Koda lijatneńgak Ěrzä Mastoront́ saize ked́ alov Syrneń Ordaś, kona sede tov javovś baška hanstva dy bejlik langs. Zärdo kemgotovo pingestěnt́ kirdivieks teevś Moskovoś, ušodovś aktiveń hristianizacijaś, a sede tov, rusifikacijaś dy ětnociděśkak.

Rossijań prävtnemaś vetize ěrzätneń assimiläcijas dy ěŕva kuva sravtnemas. Meleń karšo hristianizacijaś sindize- jažize lamo pingeń kuvalt vanstavoź ěśkojčint́. Panžize kint́ kortamoń rusifikacijanteń, dy lija raśkeń jutkso čovorämonteń. Lamokst́ ěrzätne stäkšnost́, kepetekšnest́ okkupantont́ karšo, dy sval net́ kepetematne uĺnest́ puvaź-prädoź caŕtneń karateĺtnesě. Careń kirdimaś natoj sörmadś ukaz, kona ěź mere ěrzätneneń, dy šabraraśketneneńgak, kirdems tüŕmaz kudosost, ocinäms dy, kuznicäso važodemskak. Kavto sädt iet́ ěrzätneń araseĺt́ kuznicäst, natoj valośkak keĺstěnt́ jomaś.

Te vese ušodovtyze Ěrzä Mastorsto ombo jonov ěrzätneń migracijant́. Penza, Saratov, Uĺjanovsk jonov, Rav tombalev, Orenburgoń buev, Tatarstanov, Baškortostanov. Dy ěrzätnende lija mastorga teči znäryja, znäro araś Ěrzä Mastorsont́. Sehtej nusmanä situacijaś Nižegorodoń bujsěnt́, Ěrzä Mastoroń sedejsěnt́, koso kadovś Arzämasoś – Ěrzä Mastoroś.

Net́ processtněń mejle, ěrzäń raśkeś jomavtyze ěś kompaktso ěrämo territorijant́. Teevś takodamo ětnikań anklavoń arhipelagoks Ural pandotnes, dy sedetovgak. Seks, zärdo stävtovś kevkstemaś nacionaleń okrugoń teemadont́, veńksěś uĺneś a šoždatnede. Boĺševiktně kuvat́ ězt́ arse. Purnyź vejs ěrzätneń dy mokšotneń, «mordva», naŕgamo valont́ peŕka, dy 1928 ce iestěnt́ stävtyź – kemekstyź «Mordovskij nacionaĺnyj okrug» – ont́, konatanteń sovaś ansäk Ěrzä Mastoroń viška peĺksěś. Sede tov te velävtovś «avtonomnoj oblasteks» dy sede tov, «avtonomnoj respublikaks». Teči ěrzätnede dy mokšotnede toso ansäk 40% ěricätnede, dy rusifikacijaś moli sede tov «ěś respublikasont́kak».

Sörmadovkso[витнемс-петнемс | витнемс-петнемс лисьмапрянзо]